"Vojaki zahodnih držav, ki bodo napoteni v Ukrajino, bodo tarča ruske vojske"

Kremelj je po četrtkovem dogovoru zahodnih držav o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora zavrnil tovrstno ureditev, češ da Rusiji ne ustreza.

"Ali lahko tuji, zlasti evropski in ameriški vojaški kontingenti, nudijo in zagotavljajo varnost za Ukrajino? Zagotovo ne, ne morejo," je danes za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti dejal Peskov. "To ni varnostno jamstvo, ki bi ustrezalo naši državi," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes celo posvaril, da bodo vojaki zahodnih držav, ki bi bili napoteni v Ukrajino, tarča ruske vojske. "Če se v Ukrajini pojavijo kakšni vojaki zahodnih držav, še posebej zdaj med spopadi, bomo izhajali iz predpostavke, da so vojaki legitimne tarče," je dejal Putin ob robu obiska gospodarskega foruma na daljnem ruskem vzhodu v Vladivostoku.

Dodal je, da napotitev vojakov zahodnih držav v Ukrajino ne gre v prid dolgoročnemu miru med državama, prav ukrajinske tesne vojaške vezi z Zahodom pa so po njegovih besedah eden glavnih vzrokov konflikta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je še pojasnil Putin, v morebitni sklenitvi mirovnega dogovora ni potrebe po vojakih: "Če bodo sprejete odločitve, ki vodijo k dolgoročnemu miru, potem preprosto ne vidim smisla prisotnosti vojakov na ozemlju Ukrajine. Če bodo sklenjeni dogovori, jih bo Rusija brez dvomov v celoti spoštovala."

Tudi Rusija hoče varnostna jamstva

Gospodarskega foruma se je udeležil tudi Peskov in znova poudaril, da prisotnost tujih vojakov v Ukrajini v bližini ruske meje predstavlja grožnjo Rusiji, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ob tem je Peskov spomnil, da razprave o varnostnih jamstvih ne smejo potekati zgolj za Ukrajino, temveč tudi za Rusijo: "Varnosti ene države ne morete zagotoviti za ceno uničenja varnosti druge. To nam ne pomaga, da bi se približali rešitvi konflikta."

Pred tem je Peskov v ločenem pogovoru za ruski časnik Izvestja zlasti evropske države obtožil, da pravzaprav preprečujejo rešitev konflikta. Evropo je obtožil, da "nadaljuje prizadevanja, da bi iz Ukrajine naredila center vsega, kar je protirusko". Po besedah Kremlja je eden od ruskih ciljev preprečitev vstopa Ukrajine v Nato.

Končni dogovor koalicije voljnih v prihodnjih dneh

Na srečanju t. i. koalicije voljnih se je v četrtek v Parizu 26 zahodnih držav zavezalo k zagotavljanju varnostnih jamstev po koncu vojne v Ukrajini, vključno z napotitvijo svojih vojakov, ki bi odvračali Rusijo od morebitnega vnovičnega napada.

Evropska komisija je danes sporočila, da bodo države, ki so se v četrtek zavezale k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, to storile na različne načine. Pojasnili so, da bodo od 26 držav nekatere v Ukrajino poslale vojake, druge pa bodo pomagale pri okrepitvi ukrajinske vojske. Kot so še poudarili v Bruslju, bo "o namestitvi sil na svojem ozemlju odločala Ukrajina".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem dejal, da bi lahko v okviru varnostnih jamstev razporedili na tisoče zahodnih vojakov. Na novinarski konferenci s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo v Ukrajini je dodal, da je še prezgodaj govoriti o tem, poroča AFP.

Obseg sodelovanja ZDA zaenkrat še ni jasen. V luči pogovorov voditeljev s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom pa je francoski predsednik Emmanuel Macron v četrtek dejal, da bodo ZDA "nedvomno sodelovale", končen dogovor naj bi dosegli v prihodnjih dneh.

Trump je po pogovoru z voditelji dejal, da se bo kmalu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, Peskov pa je danes potrdil, da bi bil telefonski klic med njima lahko organiziran hitro, še piše AFP.

O zaključkih pogovorov voditeljev zaveznic Ukrajine, Evropske unije, zveze Nato in predsednika ZDA Donalda Trumpa glede varnostnih jamstev, ki jih bodo zahodne zaveznice nudile Ukrajini po koncu vojne z Rusijo, je Zelenski danes obvestil tudi slovaškega premierja Roberta Fica.

"Slovaška podpira Ukrajino na njeni poti približevanja Evropski uniji. To je zelo pomembno," je Zelenski po srečanju s Ficom na zahodu Ukrajine zapisal na omrežju X. "Ločena in prav tako pomembna tema je bila energetska neodvisnost Evrope - ruska nafta in plin nimata prihodnosti," je še zapisal Zelenski.

Fico je medtem ukrajinskemu predsedniku zaželel, da bi Ukrajina dosegla pravičen in trajen mir ter evropsko perspektivo, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

Slovaški premier se je ob tem kljub razlikam v političnih stališčih zavzel za dobre medsosedske in prijateljske odnose med državama. Z Zelenskim sta se dogovorila o skupnem zasedanju vlad obeh držav, ki naj bi potekalo oktobra na Slovaškem.

Trump želi, da Evropa pritisne na Kitajsko

Obenem je Trump pozval evropske države h gospodarskemu pritisku na Kitajsko zaradi njene podpore ruski agresiji nad Ukrajino, je sporočila Bela hiša. Glede na navedbe neimenovanega uradnika naj bi Trump med videokonferenco z voditelji v Parizu dejal tudi, da mora Evropa prenehati kupovati rusko nafto, ki financira vojno.

Peking je bil danes danes kritičen do Trumpovih pozivov glede gospodarskega pritiska na Kitajsko. Zunanje ministrstvo je ob tem navedlo, da Kitajska "ni ne ustvarjalec krize v Ukrajini ne udeleženec v njej".

"Odločno nasprotujemo praksi nenehnega vpletanja Kitajske v zadevo vojne med Rusijo in Ukrajino in odločno nasprotujemo izvajanju t. i. gospodarskega pritiska na Kitajsko," je danes dejal tiskovni predsednik zunanjega ministrstva Guo Jiakun.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je prav tako sodeloval na četrtkovem srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu, je pred tem dejal, da je Trump zelo nezadovoljen z evropskim nakupom ruske nafte, pri čemer je posebej navedel Madžarsko in Slovaško, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je tudi dejal, da so v telefonskem pogovoru, ki so ga imeli evropski voditelji s Trumpom, razpravljali o sankcijah proti Rusiji in zaščiti ukrajinskega zračnega prostora.

Trump v pogovoru z njimi ni povedal, kakšni bodo njegovi prihodnji koraki za končanje vojne v Ukrajini. Doslej je proti Indiji uvedel visoke carine zaradi kupovanja ruske nafte, podobnega ukrepa proti Kitajski pa ni sprejel.

V torek je sicer kitajskega predsednika Ši Džinpinga obtožil zarote proti ZDA skupaj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, ko so se vsi trije v Pekingu zbrali na veliki vojaški paradi v spomin na konec druge svetovne vojne.